Upokojeni polkovnik ameriške kopenske vojske Lawrence Wilkerson je v nastopu na kanalu YouTube napovedal, da bodo voditelji treh ključnih evropskih držav v prihodnjem obdobju zapustili svoje položaje. Po njegovih navedbah gre za voditelje Nemčije, Francije in Velike Britanije, ki aktivno podpirajo in financirajo nadaljevanje vojaškega konflikta v Ukrajini. Wilkerson trdi, da kljub javnomnenjskim raziskavam, ki kažejo, da prebivalci teh držav niso naklonjeni vojni z Rusijo, njihovi voditelji vztrajajo pri trenutni politiki. Analitik meni, da bodo ravno volilni procesi v omenjenih državah privedli do zamenjave trenutnih vladajočih struktur. Čeprav se viri v napovedih letnic nekoliko razlikujejo – nekateri omenjajo letošnje leto, drugi pa leto 2026 – ostaja osrednja teza enaka: politični pritisk zaradi podpore Ukrajini naj bi bil usoden za trenutne evropske elite. Wilkerson poudarja razkorak med voljo volilnega telesa in dejanji uradne politike, kar po njegovem mnenju vodi v neizogibne politične spremembe v Berlinu, Parizu in Londonu.

Britanska javna radiotelevizija BBC je svojim novinarjem izdala notranje navodilo, po katerem ne smejo uporabljati izraza ugrabitev pri poročanju o nedavnih dogodkih, povezanih z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom. Razkriti interni dokumenti kažejo, da je urednik novic na BBC-ju izrecno prepovedal uporabo te besede, čeprav so Madura iz države brez njegovega privoljenja odvedli oboroženi agenti. Vodstvo medijske hiše vztraja pri nevtralni terminologiji, kar pa je v javnosti in med nekaterimi novinarji sprožilo kritike glede objektivnosti poročanja. Kritiki trdijo, da gre pri prisilni odstranitvi voditelja države z uporabo sile za dejanje, ki vsebinsko ustreza definiciji ugrabitve, vendar BBC s svojimi uredniškimi smernicami poskuša ublažiti opis dogajanja. Ta poteza je sprožila širšo razpravo o vplivu uredniških politik na svobodo tiska in o tem, kako mednarodni mediji uokvirjajo politične krize v Latinski Ameriki. Dogodek poudarja napetosti med zahtevo po nepristranskem jeziku in dejanskim stanjem na terenu, kjer so bili uporabljeni prisilni ukrepi proti izvoljenemu uradniku.

Britanski novinar Martin Jay je v prispevku za portal Strategic Culture ocenil, da nedavni napadi ukrajinskih oboroženih sil na cilje znotraj Rusije, vključno s poskusom udara na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina, kažejo na kritično stanje obupa ukrajinskega vodstva. Jay trdi, da so incidenti, kot sta napad v vasi Horli v regiji Herson in uporaba brezpilotnih letalnikov proti strateškim ruskim objektom, znaki politične in vojaške stiske predsednika Volodimirja Zelenskega. Po njegovem mnenju takšne operacije niso le del vojaške strategije, temveč odraz pritiska, pod katerim se nahaja Kijev. Ruski državni mediji so ob tem izpostavili, da so ukrajinski napadi z droni na rezidenco v regiji Novgorod sprožili ostre odzive Moskve, ki za organizacijo teh operacij poleg Kijeva krivi tudi britanske obveščevalne službe. Analitiki v poročilih navajajo, da bi lahko bili ti dogodki namenjeni zaostrovanju pogojev pred morebitnimi mirovnimi pogajanji ali pa so zgolj poskus preusmeritve pozornosti z razmer na fronti. Kijev vpletenost v nekatere izmed teh napadov uradno še naprej zanika, medtem ko Rusija objavlja domnevne dokaze o sestreljenih letalnikih.

Teuta Hoxha, aktivistka skupine Palestine Action, je po 60 dneh prekinila gladovno stavko v britanskem priporu zaradi kritičnega poslabšanja zdravstvenega stanja. Skupina Prisoners For Palestine je sporočila, da Hoxha potrebuje nujno bolnišnično oskrbo, ki pa naj bi ji jo v zaporu domnevno odrekali. Aktivistka je s stavko protestirala proti dolgotrajnemu priporu brez sojenja in kršenju njenih procesnih pravic. Hoxha je del skupine Filton 24, ki izvaja neposredne akcije proti podjetjem, povezanim z izraelsko vojaško industrijo. Njen protest je pritegnil mednarodno pozornost k vprašanju ravnanja s propalestinskimi aktivisti v Združenem kraljestvu. Čeprav je stavko začasno ustavila, njeni podporniki opozarjajo, da so ji britanske oblasti med pridržanjem sistematično omejevale dostop do ustreznih zdravstvenih storitev, kar bi lahko pustilo trajne posledice na njenem zdravju.

V Londonu so uradno odprli veleposlaništvo države Palestine, kar je palestinski veleposlanik v Londonu označil za "zgodovinski trenutek". Otvoritev sledi priznanju Palestine s strani Združenega kraljestva več kot tri mesece prej in po dveh letih genocida v Gazi.

Britansko delovno sodišče je razsodilo, da je bila odpustitev uslužbenca dobrodelne organizacije Vojska odrešitve (Salvation Army) zakonita in utemeljena. 56-letni Charles Markie, ki je bil zaposlen na delovnem mestu, neposredno povezanem s pomočjo beguncem, je bil odpuščen po tem, ko je izjavil, da bi bilo treba begunce poslati nazaj s čolni. Sodišče je v svoji odločitvi poudarilo, da so bile njegove izjave v neposrednem nasprotju z vrednotami in poslanstvom organizacije. Markie je svoje sporne komentarje podal kljub dejstvu, da je bilo njegovo delo usmerjeno v podporo ranljivim skupinam. Organizacija Vojska odrešitve je po internem postopku ocenila, da njegovo ravnanje pomeni hujšo kršitev delovnih dolžnosti in škoduje ugledu ustanove. Sodišče je v celoti pritrdilo argumentom delodajalca, da bi nadaljevanje sodelovanja z Markiejem spodkopalo zaupanje javnosti in uporabnikov njihovih storitev. Odločitev predstavlja pomemben precedens pri obravnavi sovražnega govora zaposlenih v nevladnih organizacijah.

Britanska krovna sindikalna organizacija Trades Union Congress (TUC) je opozorila na naraščajočo nacionalno krizo zaradi stresa, povezanega z delom. Raziskava sindikatov je razkrila, da se delavci v Združenem kraljestvu spopadajo z rekordnimi ravnmi obremenitev, medtem ko delodajalci pogosto neustrezno ocenjujejo tveganja ali ne ukrepajo za zaščito duševnega zdravja svojih zaposlenih. Po podatkih TUC skoraj 80 odstotkov sindikalnih predstavnikov poroča o prisotnosti stresa kot ključne težave na delovnih mestih. Podatki Izvršnega odbora za zdravje in varnost (HSE) so še dodatno osvetlili razsežnost problematike, saj so v obdobju 2024/25 zabeležili kar 22 milijonov izgubljenih delovnih dni zaradi stresa. Sindikati pozivajo k takojšnjim sistemskim ukrepom za zmanjšanje prekomernih delovnih obremenitev, ki negativno vplivajo na produktivnost in splošno zdravje prebivalstva. Poudarjajo, da gre za vprašanje, ki zahteva nacionalno strategijo, saj trenutno stanje povzroča nepopravljivo gospodarsko in družbeno škodo.

Škotski prvi minister John Swinney je predlagal, da se 15. junij razglasi za državni praznik, s čimer bi obeležili prvo udeležbo škotske moške nogometne reprezentance na svetovnem prvenstvu po dolgem času. Kralj Charles naj bi odobril ta praznik z kraljevo proklamacijo.

Britanska agencija za zdravila in medicinske pripomočke (MHRA) je v soboto uradno odobrila uporabo cepiva Kostaive (zapomeran, ARCT-154), ki ga je razvilo podjetje Arcturus Therapeutics. Gre za prvo samoojačevalno oziroma samopodvajajoče se sa-mRNA cepivo proti covidu-19, ki je namenjeno odraslim osebam nad 18 let. Nova tehnologija deluje tako, da telo prisili v proizvodnjo proteina bodice in encima, ki nato samostojno izdeluje kopije cepilne sa-mRNA, kar naj bi podaljšalo učinek imunskega odziva. Odločitev britanskih regulatorjev prihaja v času, ko se v znanstvenih krogih in javnosti nadaljujejo razprave o varnosti in dolgoročni učinkovitosti cepiv mRNA. Medtem ko vlade in zdravstvene institucije poudarjajo pomen novih tehnologij za spopadanje z mutacijami virusa, kritični glasovi opozarjajo na morebitne nepredvidene posledice tovrstnih mehanizmov v človeškem telesu. Odobritev novega cepiva predstavlja pomemben mejnik v razvoju cepilne tehnologije, saj bi lahko omogočila nižje odmerke in hitrejši odziv na nove različice virusa.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da verjame, da ameriški predsednik Donald Trump resno želi prevzeti Grenlandijo. Poudarila je, da bi morebiten napad ZDA na drugo državo članico Nata zaustavil vse.

Ameriški ekonomski prognostik Martin Armstrong je v svoji objavi na družbenem omrežju X opozoril, da bi bila morebitna namestitev vojaških sil Evropske unije v Ukrajini lahko uporabljena za načrtne provokacije proti Ruski federaciji. Po njegovem mnenju bi prisotnost britanskih in francoskih enot na ukrajinskem ozemlju sprožila odštevanje do neizogibnega napada, ki bi ga Zahod nato pripisal Moskvi. Takšen scenarij naj bi služil kot povod za nadaljnjo stopnjevanje konflikta med Rusijo in zahodnimi zaveznicami. Armstrongove trditve dopolnjujejo širšo razpravo o varnostnih jamstvih, ki jih zahteva uradni Kijev. Analitiki ob tem poudarjajo, da bi neposredna vojaška prisotnost članic Evropske unije in zveze Nato korenito spremenila naravo vojne, saj bi Rusija tovrstne premike razumela kot neposredno vmešavanje v konflikt. To bi po mnenju kritikov povečalo nevarnost neposrednega spopada med svetovnimi velesilami, kar bi imelo nepredvidljive posledice za evropsko in svetovno varnostno arhitekturo.

Svetovno gospodarstvo se na pragu leta 2026 sooča z naraščajočimi tveganji, ki jih povzročajo stagflacija, agresivna carinska politika Združenih držav Amerike in energetska revščina. Glavni strateg pri Bubba Trading Todd Horwitz je napovedal možnost obsežnega zloma borznih trgov, pri čemer bi vrednosti delnic lahko upadle za 40 do 60 odstotkov. Po njegovih navedbah so znižanja obrestnih mer pod vodstvom administracije Donalda Trumpa napaka, ki koristi predvsem bankam in obvladovanju državnega dolga, ne pa povprečnim gospodinjstvom. V Združenem kraljestvu so strokovnjaki fundacije Resolution Foundation opozorili na tveganje t. i. »zombi apokalipse« v gospodarstvu, kjer bodo visoki stroški zadolževanja in povišane minimalne plače prisilili neproduktivna podjetja v zaprtje. Število stečajev v Britaniji se je že povečalo za 17 odstotkov. Podobno negotovost občutijo v Pakistanu in Južni Koreji, kjer šibka domača poraba in odvisnost od ozkih industrijskih panog, kot je proizvodnja polprevodnikov, poglabljata socialne razlike. Medtem ameriški carinski ukrepi, ki so povprečne uvozne dajatve dvignili z 2 na 17 odstotkov, povzročajo vztrajno rast cen življenjskih potrebščin in krčenje kupne moči prebivalstva.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem zadnjem nagovoru napovedal teden intenzivnih diplomatskih dejavnosti, s katerimi želi doseči pravičen konec vojne z Rusijo. Načrtovana so srečanja po Evropi, katerih namen je krepitev ukrajinske obrambe in iskanje diplomatskih rešitev, čeprav podrobnosti o točnih lokacijah in terminih uradno še niso bile razkrite. Zelenski je poudaril, da se Ukrajina pripravlja na dva možna scenarija: diplomatsko pot ali nadaljevanje aktivne obrambe, če pritisk mednarodnih partnerjev na Rusijo ne bo zadostoval za prekinitev agresije. V sklopu teh prizadevanj so se načelniki generalštabov zavezniških držav danes sestali v Kijevu, kjer so razpravljali o prihodnji vojaški podpori in strateški usmeritvi države. Že v dneh pred tem so se v ukrajinski prestolnici srečali svetovalci za nacionalno varnost iz 14 držav Evropske unije in Kanade. Diplomatski niz se bo nadaljeval v Parizu, kjer bo koalicija pod vodstvom Francije in Velike Britanije pregledala rezultate kijevskih pogovorov. Kljub diplomatskim premikom pa so razmere na fronti ostale napete; ukrajinski generalštab je poročal o 154 spopadih v enem dnevu, pri čemer so bile ruske sile najaktivnejše na območjih Pokrovska in Guljajpolja.

Ameriški dolar se je na začetku novega trgovalnega tedna okrepil v primerjavi z večino svetovnih valut, kar je neposredna posledica povečanih geopolitičnih tveganj, vključno z vojaškim posredovanjem Združenih držav Amerike v Venezueli. Ta negotovost je vlagatelje spodbudila k iskanju varnega zatočišča v ameriški valuti, kar je povzročilo padec vrednosti britanskega funta, novozelandskega dolarja in japonskega jena. Britanski funt se je ustalil pod ravnjo 1,3450, medtem ko je novozelandski dolar zdrsnil proti meji 0,5750. Posebno pozornost trgov sta pritegnila Japonska in guverner tamkajšnje centralne banke Kazuo Ueda. Ueda je v svojem prvem javnem nastopu leta 2026 jasno nakazal, da se cikel zviševanja obrestnih mer še ni končal, kar je odziv na decembrski dvig ključne obrestne mere na 0,75 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1995. Kljub tem napovedim je japonski jen v primerjavi z dolarjem dosegel najnižjo raven v zadnjih dveh tednih, saj trgi še vedno dvomijo o natančni časovnici prihodnjih ukrepov Banke Japonske. Hkrati so se donosnosti japonskih državnih obveznic povzpele na najvišje ravni po letu 1999, kar odraža pričakovanja o dolgotrajnejšem zaostrovanju denarne politike. Kriptovalute, predvsem bitcoin, so se na te novice odzvale s padcem, kar sledi zgodovinskemu vzorcu negativnih reakcij na japonsko zviševanje obrestnih mer.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se pojavili različni odzivi. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodriguez, je dejanje označila za ameriško agresijo, medtem ko je papež Leo XIV poudaril pomembnost ohranjanja venezuelske suverenosti. Rusija je ameriško posredovanje obsodila kot oboroženo agresijo. Igralka Sara Foster je potezo ZDA pozdravila kot osvoboditev za Venezuelo. Podpredsednica Delcy Rodríguez je prevzela vodenje države.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo leta 2026 po poročanju britanskega časnika The Guardian spopadal z naraščajočim notranjepolitičnim pritiskom. Glavni razlog za negotovost je odsotnost predsedniških volitev, ki so bile v državi odložene zaradi vojnega stanja. Analitiki ocenjujejo, da bo to leto prelomno tako za ukrajinske oborožene sile na bojišču kot tudi za politično stabilnost v Kijevu. Poleg vojaških izzivov se bo ukrajinsko vodstvo moralo odzvati na vprašanja o legitimnosti oblasti, ki jih sproža dolgotrajno obdobje brez volilnih procesov. Viri iz Ukrajine nakazujejo, da se nezadovoljstvo kopiči znotraj različnih političnih krogov, kar bi lahko oslabilo enotnost države v ključnem obdobju obrambe pred rusko agresijo. Britanski medij poudarja, da bo ohranjanje notranje kohezije brez formalne potrditve mandata na voliščih eden največjih izzivov za Zelenskega od začetka invazije.

V Združenem kraljestvu so v ponedeljek stopila v veljavo nova pooblastila, ki mejni policiji in kriminalističnim preiskovalcem omogočajo zaseg ter preiskavo mobilnih telefonov in SIM-kartic migrantov, ki so v državo prispeli z majhnimi čolni čez Rokavski preliv. Ukrep je namenjen učinkovitejšemu boju proti kriminalnim združbam, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi, ter pridobivanju ključnih informacij o njihovih operacijah neposredno od ekonomskih migrantov in prosilcev za azil. Nova zakonodaja organom pregona omogoča preiskavo elektronskih naprav brez potrebe po predhodni aretaciji posameznika. Britanske oblasti s tem korakom krepijo nadzor nad nezakonitimi prehodi meje in poskušajo omejiti število nevarnih prečenj preliva. Kritiki ukrepa sicer opozarjajo na vprašanja zasebnosti, medtem ko vlada vztraja, da je dostop do podatkov nujen za razbitje tihotapskih mrež, ki ogrožajo človeška življenja.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike se v letu 2026 pripravlja na izdajo pomembnih sodb, ki bi lahko prinesle prve večje pravne poraze administraciji predsednika Donalda Trumpa. Kljub trenutni konservativni večini v razmerju 6 proti 3 pravni strokovnjaki ocenjujejo, da sodišče v drugem letu Trumpovega mandata morda ne bo več tako naklonjeno njegovim enostranskim potezam. Med ključnimi vprašanji, o katerih bodo odločali sodniki, so pravica do državljanstva z rojstvom, zakonitost predsednikovih enostransko uvedenih carin ter poskus razrešitve guvernerjev Federal Reserve, kar bi lahko močno poseglo v neodvisnost finančnih institucij. Na mednarodnem prizorišču Trumpova politika še naprej močno odmeva, zlasti v Združenem kraljestvu, kjer se vlada Keira Starmerja trudi ohraniti t. i. poseben odnos z Washingtonom sredi Trumpovih nepredvidljivih potez, kot je bil domnevni zajem venezuelskega predsednika. Medtem ko se znotraj ZDA pojavljajo kritike o desničarskem premiku nekaterih osrednjih medijev, kot je CBS News pod vodstvom Bari Weiss, se politični analitiki že osredotočajo na obdobje po Trumpu. Čeprav se podpredsednik JD Vance omenja kot logičen naslednik, zgodovinski podatki kažejo, da imajo aktualni podpredsedniki pri kandidaturi za predsedniški stolček pogosto precejšnje težave.

Selektor Viktor Troicki je sporočil, da bo Srbija v Davisovem pokalu proti Čilu nastopila brez Novaka Đokovića, Miomira Kecmanovića in Lasla Đereja. Na seznamu je Hamad Međedović.

Ruben Amorim je v izjavah po remiju z Leedsom ponovno poudaril, da je v Manchester United prišel kot menedžer in ne le kot trener, s čimer je izzval vodstvo kluba, da mu omogoči opravljanje njegovega dela. Kritično se je odzval na delo ključnih uradnikov v klubu, obenem pa napovedal, da bo klub zapustil po izteku 18-mesečne pogodbe.

Eva Schloss, preživela iz Auschwitza in polsestra Anne Frank, je umrla 3. januarja 2026 v Londonu, stara 96 let. Njena fundacija je sporočila novico o njeni smrti. Kralj Karel III. je izrazil sožalje ob njeni smrti in poudaril njen prispevek k ohranjanju spomina na holokavst.

Britanski predsednik vlade Keir Starmer je v današnji izjavi za javnost poudaril, da London pozorno spremlja hitro spreminjajoče se razmere v Venezueli. Starmer je pojasnil, da želi britanska vlada pred podajo končnih ocen pridobiti vsa ključna dejstva in celovito razumeti okoliščine nedavnih dogodkov. S tem se je neposredno odzval na vprašanja o morebitni obsodbi ali podpori ukrepom, ki so jih v državi izvedle Združene države Amerike. Premier je izrecno poudaril, da Združeno kraljestvo ni bilo vključeno v operacije ameriške strani. Kljub temu je Starmer ponovno izrazil zavezanost svoje države k spoštovanju mednarodnega prava in demokratičnih načel. Po njegovih besedah je trenutno ključno vzdržati se prehitrih sodb, dokler ne bo na voljo vseh potrebnih informacij o posledicah ameriškega posredovanja. Britanska diplomacija se bo po navedbah Downing Streeta še naprej zavzemala za stabilnost v regiji, vendar ob popolni suverenosti pri odločanju o lastnih zunanjepolitičnih stališčih.

Britanska nacionalna zdravstvena služba (NHS) je prvič v zgodovini v redni program cepljenja vključila cepivo proti noricam. Po novem bodo otroci po vsem Združenem kraljestvu prejeli omenjeno cepivo hkrati s cepivom MMR, ki zagotavlja zaščito proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Odločitev predstavlja pomemben mejnik v javnozdravstveni politiki države, saj so norice doslej veljale za običajno otroško bolezen, ki pa lahko v določenih primerih vodi do resnih zapletov. Uvedba cepiva je namenjena zmanjšanju števila hospitalizacij in preprečevanju težjih oblik bolezni pri otrocih. Zdravstveni organi pričakujejo, da bo sočasno cepljenje z uveljavljenim kombiniranim cepivom MMR poenostavilo postopek za starše in povečalo precepljenost populacije. Ukrep sledi dolgoletnim razpravam o stroškovni učinkovitosti in varnosti vključitve tega specifičnega cepiva v rutinski koledar cepljenja za najmlajše.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa sta po tednih intenzivnih pogajanj pripravila revidirano različico mirovnega načrta, ki naj bi končal vojno v Ukrajini. Prvotni predlog z 28 točkami, ki so ga ZDA predhodno usklajevale z Rusijo, so zmanjšali na 20 točk, potem ko so Kijev in njegovi evropski zavezniki izrazili resne pomisleke glede prvotnih določil, ki so bila ocenjena kot preveč naklonjena Moskvi. Zelenski bo revidiran dokument Trumpu uradno predstavil konec januarja, pred tem pa se bo ponovno sestal s t. i. skupino voljnih držav pod vodstvom Francije in Velike Britanije. Poleg osrednjega mirovnega načrta so delegacije pripravile še dva ključna dokumenta: osnutek o varnostnih jamstvih, ki si jih bodo razdelile Ukrajina, ZDA in Evropa, ter dvostranski sporazum med Kijevom in Washingtonom. Slednji je zasnovan kot gospodarski načrt oziroma „pot do blaginje Ukrajine“, ki se osredotoča na povojno obnovo in dolgoročno vzdržnost države. Ukrajinski minister za gospodarstvo Oleksij Sobolev je ob tem izpostavil, da bo država za gospodarsko oživitev v prihodnjem desetletju potrebovala paket v vrednosti približno 800 milijard dolarjev. Če bo mirovni dokument potrjen, ga bodo morali podpisati voditelji Ukrajine, ZDA, Rusije in predstavniki Evrope, pri čemer še ni določeno, ali bo v imenu slednje podpisala Evropska unija kot celota ali posamezne države članice, vključno z Italijo.

Izrael je napovedal, da bo s pričetkom leta 2026 prepovedal delovanje več kot 20 humanitarnim organizacijam v Gazi, vključno z organizacijo Zdravniki brez meja. Kot razlog navaja neupoštevanje novih predpisov o preverjanju mednarodnih organizacij, delovanje v povezavi s terorističnimi aktivnostmi in ideološke zahteve, ki vključujejo diskvalifikacijo organizacij, ki so pozivale k bojkotu Izraela ali izrazile podporo primerom na mednarodnih sodiščih.

Britanska laburistična vlada je po poročanju tujih medijev v okviru širitve sistema digitalne identifikacije preučevala predlog, po katerem bi novorojenčki ob rojstvu prejeli digitalno identiteto. Načrt, ki ga je v okviru vladnega urada vodil minister Josh Simons, predvideva povezavo digitalnih identifikatorjev z zdravstvenimi kartotekami otrok od rojstva dalje. Pobuda se opira na estonski model, kjer dojenčki ob registraciji rojstva prejmejo enotno identifikacijsko številko za dostop do javnih storitev. Kritiki so predlog označili za poskus vzpostavitve vseživljenjskega sistema sledenja državljanom, ki naj bi se zgolj prikrival kot orodje za nadzor nezakonitih migracij. Poleg vprašanj o zasebnosti se pojavljajo tudi namere, da bi digitalne identitete služile kot pogoj za dostop mladostnikov do družbenih omrežij, kar sledi globalnim trendom omejevanja dostopa do spleta za mladoletne osebe. Premier Keir Starmer je sicer širše načrte o digitalni identifikaciji napovedal že septembra, vendar so podrobnosti o vključevanju najmlajših v javnost prišle šele pred kratkim.

Ameriške vojaške sile so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, med katero so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po tridesetminutnem letalskem napadu so ameriški uradniki par prepeljali v New York, kjer sta bila uradno obtožena narkoterorizma in drugih kaznivih dejanj pred sodiščem v južnem okrožju New Yorka. Predsednik Donald Trump je operacijo označil za popoln uspeh, medtem ko je dogodek sprožil mešane odzive v mednarodni skupnosti. Britanska vlada pod vodstvom premierja Keira Starmerja se je izognila neposredni podpori ali obsodbi ameriškega vojaškega posredovanja. Čeprav je Starmer izjavil, da London ne bo »prelival solz« zaradi padca Madurovega režima, ki so ga zaznamovale kršitve človekovih pravic, se britanski ministri niso želeli opredeliti do legitimnosti same vojaške akcije. To je sprožilo ostre kritike opozicije, predvsem Richarda Ticea iz stranke Reform UK, ki je vlado obtožil popuščanja komunističnim elementom znotraj lastne stranke. Operacija je povzročila odmeve tudi v Aziji in na Arktiki. V Južni Koreji so se pojavila ugibanja o možnosti podobnega posredovanja proti severnokorejskemu voditelju Kim Jong-unu, čeprav strokovnjaki to ocenjujejo kot malo verjetno. Hkrati so se ponovno zaostrile napetosti glede Grenlandije, saj je tamkajšnji premier Jens Frederik Nielsen zavrnil Trumpove ponovne težnje po aneksiji otoka in poudaril nujnost spoštovanja mednarodnega prava.

V nedeljo zjutraj so se grška letališča spopadala z obsežnimi motnjami v letalskem prometu zaradi tehnične napake na sistemu kontrole zračnega prometa v bližini Aten. Po navedbah grške nacionalne televizije ERT so bile operacije vzletanja in pristajanja ustavljene za najmanj dve uri, kar je povzročilo številne zamude in odpovedi letov po vsej državi. Lokalni mediji so poročali o težavah s frekvencami v zračnem prostoru, ki so neposredno vplivale na delovanje vseh večjih letališč v regiji. Promet se je začel postopoma normalizirati po tem, ko so tehnične službe delno odpravile napako, vendar so potniki še vedno opozorjeni na možnost dodatnih zamud v preostanku dneva. Dogodek v Grčiji se je zgodil le nekaj dni po podobnem incidentu v Združenem kraljestvu, kar kaže na povečano ranljivost evropske letalske infrastrukture sredi poletne sezone. Grške oblasti so potrdile, da vzpostavljajo polno zmogljivost sistema, medtem ko agencije za nadzor zračnega prometa preučujejo vzroke za ponavljajoče se okvare v evropskem zračnem prostoru.

Francija in Velika Britanija sta sporočili, da sta izvedli skupne napade na Islamsko državo v Siriji, da bi preprečili ponoven vzpon islamističnih skrajnežev. Francija je navedla, da je operacija del operacije Inherent Resolve. Britansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sodelovali s Francijo pri napadu na podzemni objekt v Siriji, ki ga je Islamska država verjetno uporabljala za shranjevanje orožja.

Združeno kraljestvo in Francija sta v soboto ponoči izvedli skupno vojaško operacijo, v kateri sta napadli podzemni objekt v Siriji. Po navedbah britanskih oblasti in poročanju agencije AFP je skrajna organizacija Islamska država omenjeno lokacijo uporabljala za skladiščenje orožja. Napad je bil usmerjen na območje severno od antičnega mesta Palmira. Vojaški predstavniki obeh držav so poudarili, da operacija ni ogrozila civilnega prebivalstva, saj je bila tarča specifičen vojaški objekt pod zemljo. Akcija predstavlja nadaljevanje prizadevanj mednarodne koalicije za omejitev logističnih zmogljivosti teroristične skupine v regiji, kjer so ostanki Islamske države še vedno aktivni. Podatkov o morebitnih žrtvah med pripadniki skrajne skupine oblasti še niso podale.

Britansko ministrstvo za delo in pokojninsko zavarovanje (DWP) je potrdilo, da se bodo državne pokojnine v Združenem kraljestvu s 6. aprilom 2026 zvišale za 4,8 odstotka. To povišanje, ki temelji na mehanizmu t. i. trojnega zaklepa (triple lock), bo tedensko izplačilo za novo državno pokojnino dvignilo na 241,30 funta, medtem ko se bo osnovna pokojnina povečala na 184,90 funta. Kljub nominalnemu zvišanju prejemkov pa strokovnjaki opozarjajo na naraščajoče davčno breme. Zaradi zamrznitve osebnih davčnih olajšav pri 12.570 funtih se bo večina upokojencev, ki prejemajo polno pokojnino, približala pragu za plačilo dohodnine, kar bi lahko številne prisililo v nepričakovana doplačila davkov. Vzporedno z evropskimi dogodki je južnokorejska zavarovalnica AIA Korea predstavila nov produkt pokojninskega zavarovanja v ameriških dolarjih. Gre za odgovor na hitro staranje prebivalstva in nestanovitnost domače valute, saj produkt omogoča varčevanje v globalno varni valuti z dodatnimi bonusi, vezanimi na ameriške obrestne mere. Ta poteza odraža širši svetovni trend iskanja stabilnih naložbenih donosov za obdobje upokojitve v času gospodarske negotovosti in valutnih nihanj. Medtem ko britanski upokojenci bijejo bitko z domačo fiskalno politiko, se v Aziji krepijo rešitve, ki temeljijo na mednarodnih finančnih trgih.

Močno sneženje in poledica sta v nemški zvezni deželi Spodnja Saska, zlasti v regiji Hannover, povzročila obsežne motnje v prometu. Zaradi neugodnih vremenskih razmer je prišlo do številnih prometnih nesreč, ki so ohromile cestni promet, hkrati pa so poročali o odpovedih v avtobusnem in železniškem prometu. Medtem ko so ljubitelji zimskih športov snežne pošiljke pozdravili, se vozniki in potniki v javnem prevozu spopadajo z zamudami in nevarnimi razmerami na poti. Lokalne oblasti so vzpostavile stalno spremljanje razmer, saj se regija sooča z nenehnimi težavami pri zagotavljanju varnosti na cestah. Poledica je povzročila zdrse vozil, kar je zahtevalo posredovanje reševalnih služb in vzdrževalcev cest. Potnikom svetujejo, naj spremljajo aktualne informacije o voznih redih, saj so številne povezave še vedno prekinjene ali močno ovirane. Razmere ostajajo napete, saj vremenska napoved zaenkrat ne obeta hitrega izboljšanja stanja na prizadetih območjih.

Združeno kraljestvo so zajele ekstremne zimske razmere, zaradi česar je britanski meteorološki urad (Met Office) izdal oranžna in rumena opozorila pred snegom in poledico. Najhuje so prizadeti deli Škotske, vključno z območji Tayside, Fife, Grampian ter višavjem, kjer so meteorologi napovedali padec temperatur do -10 stopinj Celzija. Arktični val je povzročil precejšnje nevšečnosti v prometu, vključno z odpovedmi vlakov operaterja ScotRail in zaprtjem cest v severovzhodni Škotski. Zaradi nevarnih razmer na cestah in močnega sneženja je policija na otočju Orkney prebivalce pozvala, naj se ne odpravljajo na pot, če to ni nujno potrebno. Opozorila niso omejena le na sever države, temveč se raztezajo tudi na London, jugovzhodno Anglijo, Wales in Yorkshire, kjer se prav tako spopadajo s poledico in snežnimi plohami. Današnje vremenske razmere so neposredno nadaljevanje nestabilnega obdobja, ki se je začelo s prehodom v novo leto in je močno obremenilo infrastrukturo po celotni državi.

Rodion Mirošnik, veleposlanik ruskega zunanjega ministrstva za posebne naloge, je izjavil, da je bilo nedavno imenovanje vodje ukrajinske obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova na položaj vodje urada predsednika Volodimirja Zelenskega izvedeno po neposrednem navodilu Velike Britanije. Mirošnik je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo TASS poudaril, da so odločitev sprožili tuji pokrovitelji v Londonu, ki naj bi imeli po njegovih besedah ključen vpliv na kadrovske premike znotraj ukrajinskega političnega vrha. Ruski uradnik je trdil, da takšne poteze kažejo na stopnjo odvisnosti Kijeva od zahodnih zaveznikov, zlasti Združenega kraljestva. Budanov, ki ga ruske oblasti sicer uvrščajo na seznam teroristov in ekstremistov, velja za eno najvplivnejših osebnosti v ukrajinskem obrambnem aparatu. Njegov prestop na politično funkcijo v urad predsednika po mnenju ruskih predstavnikov pomeni dodatno krepitev vpliva obveščevalnih struktur in njihovih tujih partnerjev na vodenje države.

Kanada in druge države so pozvale Izrael, naj poveča pretok humanitarne pomoči v Gazo, hkrati pa so poročali, da se Izrael premika k začasni ustavitvi več kot dvajset humanitarnih organizacij. Izraelske oblasti so napovedale, da nevladne organizacije, ki do srede ne bodo posredovale seznamov svojih palestinskih zaposlenih, po letu 2026 ne bodo mogle več delovati v Gazi.

Združeno kraljestvo je uvedlo prepoved oglaševanja hrane z visoko vsebnostjo maščob, soli ali sladkorja na televiziji in spletu, s čimer naj bi iz otroške prehrane odstranili do 7,2 milijarde kalorij letno. Vlada to označuje kot vodilni ukrep na svetu za omejevanje debelosti otrok, saj je po vladnih statistikah debel en od desetih otrok, ki obiskujejo prvi razred.

Britanski premier Keir Starmer je napovedal ambiciozen načrt za leto 2026, s katerim želi izboljšati življenjski standard državljanov in zajeziti krizo visokih življenjskih stroškov. V okviru svoje novoletne kampanje, s katero nagovarja volivce, je premier obljubil, da bo olajšanje finančnih pritiskov na gospodinjstva prednostna naloga njegove vlade. Starmer je ob tem priznal, da je življenje za mnoge Britance trenutno težje, kot bi moralo biti, zato napoveduje vrsto ukrepov, ki bi neposredno vplivali na zmanjšanje dnevnih izdatkov prebivalstva. Med osrednjimi ukrepi, ki jih namerava izpostaviti med obiski po državi, sta zamrznitev cen železniških vozovnic in trošarin na gorivo. Strategija prihaja v času, ko se laburistična vlada sooča s političnim pritiskom in vzponom stranke Reform UK, ki izkorišča nezadovoljstvo volivcev nad gospodarskimi razmerami. Starmer poudarja, da pri prizadevanjih za znižanje stroškov ne bo popuščanja, saj želi s konkretnimi politikami povrniti zaupanje v dolgoročno gospodarsko stabilnost države.

V Združenem kraljestvu se zaradi velikega zaostanka nerešenih primerov pojavljajo predlogi za ukinitev sojenj pred poroto za številna kazniva dejanja. Zagovorniki pravic opozarjajo, da bi to lahko pomenilo izgubo starodavne pravice.

Novo objavljeni dokumenti ponujajo dodaten vpogled v burno razmerje med Charlesom in Diano, znano kot »vojna valižanskih«. Britanska javnost še danes spremlja podrobnosti njunega konflikta z velikim zanimanjem.

Ukrajinske oborožene sile so v noči z 28. na 29. december z droni napadle rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Valdaju. Ruska zračna obramba je drone po uradnih navedbah sestrelila, vendar je incident sprožil buren mednarodni odziv in resno ogrozil takratne diplomatske napore za končanje konflikta. Napad se je zgodil le dan po srečanju med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim na Floridi, ki je bilo po nekaterih ocenah za Kijev razočaranje, ter tik pred načrtovanim telefonskim pogovorom med Trumpom in Putinom. Ameriški predsednik Donald Trump je nad dejanjem izrazil ogorčenje, saj naj bi ukrajinska stran s tem poskusila sabotirati mirovni proces in preprečiti dogovore, ki bi temeljili na zamrznitvi bojev na trenutnih frontnih linijah. Vojaški analitiki ocenjujejo, da je Zelenski s to potezo želel Zahod postaviti pred dilemo glede nadaljnje podpore Ukrajini, nekateri pa namigujejo, da je bila operacija izvedena s privolitvijo ali celo spodbudo določenih evropskih zaveznikov, predvsem Velike Britanije. Dogodek je še dodatno poglobil nezaupanje med vpletenimi stranmi v ključnem trenutku, ko se je pripravljal teren za morebitno prekinitev ognja.

Kreml je obtožil Ukrajino, da je s poskusom napada z droni na Putinovo rezidenco poskušala spodkopati Trumpova prizadevanja za posredovanje. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da je šlo za provokacijo s kamikaza dronom. Rusko zunanje ministrstvo je izdalo ostro opozorilo in napovedalo nediplomatski odziv na ukrajinski napad z droni na rezidenco predsednika Putina.

Nekdanji operativ MI6 Aimen Dean opozarja, da se v Združenem kraljestvu nahaja več sto islamističnih agentov, ki so pripravljeni izvesti napade, primerljive z 11. septembrom ali 7. julijem. Dean, ki je osem let deloval v Al-Kaidi za MI5 in MI6, trdi, da so ti agenti posledica politik odprtih meja, ki dajejo prednost radikalcem pred varnostjo državljanov.

Aimen Dean, nekdanji pripadnik Al-Kaide, ki je osem let delal za SIS pri zbiranju ključnih obveščevalnih podatkov, opozarja, da je največja grožnja Zahodu širjenje islamskega ekstremizma. Po njegovih besedah so po Združenem kraljestvu razporejeni agenti, ki naj bi bili pripravljeni izvesti napade primerljive z 11. septembrom ali 7. julijem. Do tega naj bi prišlo zaradi slabe politike odprtih meja, ki daje prednost radikalcem pred varnostjo državljanov.

Svetovalci ameriškega predsednika Donalda Trumpa so opravili pogovore z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in svetovalci za nacionalno varnost iz Združenega kraljestva, Francije ter Nemčije, da bi določili naslednje korake za končanje ruske agresije v Ukrajini. Posebni ameriški odposlanec Steve Witkoff je potrdil, da so se pogovori odvili v sredo, le nekaj dni po srečanju Trumpa in Zelenskega na posestvu Mar-a-Lago. Diplomatska prizadevanja nove ameriške administracije se stopnjujejo, saj konflikt vstopa v četrto leto trajanja, Trump pa nakazuje, da so pogajalske strani blizu dosegi mirovnega sporazuma. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v komunikaciji z novinarji predlagal, da bi moral Donald Trump obiskati Ukrajino, kar bi po njegovem mnenju služilo kot močan signal podpore in dokaz resnih namer za dosego premirja. Zelenski je poudaril, da bi bil neposreden oblet predsednika Trumpa v Ukrajino, namesto zgolj obiska sosednje Poljske, ključen za zaupanje v mirovni proces. Kljub optimizmu ameriške strani glede hitrega končanja vojne, ostajajo podrobnosti mirovnega načrta in morebitnih varnostnih jamstev za Ukrajino predmet intenzivnih usklajevanj z evropskimi zaveznicami.

Ameriška obveščevalna služba bo preverila ruske trditve o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina. Medtem pa norveška publikacija Steigan poroča, da naj Donald Trump ne bi oviral Moskve po tem napadu.

Najnovejša analiza britanskega BBC in ruskega neodvisnega medija Mediazona razkriva, da so se ruske vojaške izgube v Ukrajini v zadnjih desetih mesecih povečale hitreje kot v katerem koli drugem obdobju od začetka invazije februarja 2022. Podatki kažejo na drastičen porast smrtnih žrtev, saj je bilo v letu 2025 objavljenih za 40 odstotkov več osmrtnic vojakov v primerjavi s predhodnim letom. Ta trend naraščanja sovpada z intenziviranjem bojev na fronti, medtem ko se v ozadju krepijo diplomatski pritiski za končanje konflikta. Analiza, ki temelji na potrjenih imenih padlih borcev, nakazuje, da je leto 2025 za ruske oborožene sile najtežje doslej. Kljub prizadevanjem nove ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa za vzpostavitev miru, se intenzivnost spopadov na terenu ne zmanjšuje. Povečano število žrtev bi lahko bilo posledica ruskih prizadevanj za zavzetje ključnih strateških točk pred morebitnimi pogajanji, kar vodi v uporabo taktike številčnih napadov z visokim tveganjem za osebje.

Francija in Velika Britanija sta v okviru tako imenovane koalicije voljnih izrazili pripravljenost za napotitev svojih vojaških sil v Ukrajino za nadzor morebitnega premirja z Rusijo. Po poročanju nemškega časnika Die Welt, ki se sklicuje na diplomatske vire v Bruslju, bi evropski kontingent v prvih šestih mesecih lahko štel med 10.000 in 15.000 vojakov. Državi sta pripravljeni ukrepati tudi brez uradnega mandata Združenih narodov ali Evropske unije, če bi prejeli neposredno vabilo iz Kijeva. Načrtovana misija bi bila osredotočena na spremljanje spoštovanja dogovora o prekinitvi ognja. Odločitev Pariza in Londona odraža njuno strateško zavezo k zagotavljanju dolgoročnih varnostnih jamstev za Ukrajino, kljub temu da v okviru celotne Evropske unije o tem vprašanju še ni doseženo enotno soglasje. Pobuda predstavlja ključen korak v prizadevanjih za stabilizacijo regije po morebitnem koncu aktivnih spopadov, hkrati pa dodatno stopnjuje napetosti v odnosih z Moskvo, ki prisotnost sil Nata na terenu kategorično zavrača.

Ukrajinski predsednik Zelenski je razkril ključne točke osnutka 20-točkovnega mirovnega predloga, o katerem sta razpravljali Ukrajina in ZDA. Po novem načrtu naj bi jedrska elektrarna Zaporožje dobila poseben status.

Aimen Dean, nekdanji operativec britanske obveščevalne službe MI6, je izdal resno opozorilo o povečani nevarnosti terorističnih napadov v Veliki Britaniji. Po njegovih navedbah se v državi nahaja več sto spečih agentov islamističnih skupin, ki so pripravljeni na izvedbo napadov, primerljivih z dogodki 11. septembra v ZDA ali napadi v Londonu julija 2005. Dean, ki je osem let deloval kot dvojni agent znotraj Al Kaide, poudarja, da so radikalni elementi izkoristili pomanjkljivosti pri nadzoru meja in migracijski politiki. Nekdanji vohun, ki je v preteklosti pomagal preprečiti več načrtovanih terorističnih dejanj, vključno z napadom na newyorško podzemno železnico, trdi, da je grožnja neposredna. Deanova izpostavitev temelji na njegovih izkušnjah znotraj terorističnih mrež, kjer je deloval kot zaupnik in duhovni svetovalec operativcev. Britanske varnostne službe se morajo po njegovem mnenju spopadati z izzivi, ki jih prinaša dolgotrajna infiltracija radikalnih posameznikov v družbo.

Po srečanju Volodimirja Zelenskega in Donalda Trumpa na Floridi ni prišlo do napredka v pogajanjih, vendar je sam obstoj pogovorov označen kot uspeh. Ukrajinski ambasador na Poljskem je poudaril, da Ukrajina ne bo nikoli pristala na ozemeljske odpovedi. Poljski general opozarja, da si Rusija prizadeva za strateško pavzo, da bi obnovila svoje sile in nadaljevala z operacijami.